Simultano tolmačenje
Ta zelo kratek opis simultanega tolmačenja je namenjen vsem, ki s to vrsto tolmačenja niso seznanjeni, in ne zajema vseh njegovih vidikov. Na to temo je bilo napisanih veliko knjig, v katerih je mogoče najti podrobnejše informacije.
Simultano tolmačenje je vrsta tolmačenja, pri kateri tolmač, medtem ko govorec govori, hkrati (oz. simultano) njegov govor preoblikuje v jezik, ki ga njegovi poslušalci razumejo. Simultani tolmači delajo v tolmaški kabini, lahko pa uporabljajo tudi prenosno opremo za tolmačenje brez kabine ali šepetano tolmačenje (chuchotage).
Vse spretnosti, navedene pri konsekutivnem tolmačenju, veljajo tudi za simultano.
Tudi tri glavne dejavnosti so v osnovi enake:
(1) aktivno poslušanje (razumevanje),
(2) analiziranje (strukturiranje sporočila),
(3) povzemanje (komuniciranje).
Razlika med konsekutivnim in simultanim tolmačenjem je, da pri slednjem vse našteto poteka hkrati (oz. simultano).
To pomeni, da mora dober simultani tolmač poleg obvladanja spretnosti, navedenih pri konsekutivnem tolmačenju, tj. poseben način poslušanja, prednostno razvrščanje informacij, razlikovanje med pomembnimi in manj pomembnimi informacijami, aktiviranje kratkoročnega spomina, komuniciranje itd., tudi znati predvideti, kaj bo govorec rekel (zlasti kadar ima jezik govorca zelo drugačno skladenjsko strukturo kot jezik, v katerega se tolmači). Prav tako sta pri simultanem tolmačenju še toliko bolj pomembna ohranjanje mirnosti pod pritiskom in odpornost na stres.
Pri simultanem tolmačenju je bolj na udaru tudi aktivni jezik tolmača, saj ta hkrati govori, posluša in analizira. Zato je pri simultanem tolmačenju potreba po popolnem obvladovanju maternega ali aktivnega jezika še toliko večja kot pri konsekutivnem tolmačenju. Tudi možnost pojava motenj je pri simultanem tolmačenju iz pasivnega (slišanega) v aktivni (govorjeni) jezik večja, zato morajo biti tolmači še bolj pozorni na končni rezultat. To lahko pomeni odmik od izvorne skladnje, razdelitev dolgih stavkov na več kratkih in izogibanje lažnim prijateljem.
To pojasnjuje, zakaj se tolmači pripravniki najprej učijo konsekutivnega tolmačenja, saj se pri tem naučijo ključnih spretnosti, potrebnih za tolmačenje. Pri simultanem tolmačenju se uporabljajo povsem enake spretnosti, vendar z nekaj dodane kompleksnosti in težavnosti.
Vseh teh različnih spretnosti se je treba naučiti. Za tolmača obvladati več kot en jezik ni dovolj, potrebno je veliko več. Študijske programe konferenčnega tolmačenja ponujajo številne univerze.
Precej virov za simultano tolmačenje je (neizčrpno) navedenih tudi na tej platformi:
Zbirka govorov (za vajo tolmačenja govorov)
Gradivo za usposabljanje GD za tolmačenje