Skip to main content
Knowledge Centre on Interpretation

Tolmačenje znakovnega jezika v pravnem okolju

Tolmačenje v in iz znakovnih jezikov v pravnem okolju

Tolmačenje znakovnega jezika v pravnem okolju

Tolmači znakovnega jezika lahko delajo v pravnih okoljih, od sodišč do policijskih postaj. Pri svojem delu morajo spoštovati poklicni kodeks ravnanja in zahteve o zaupnosti. Njihova edina naloga je zagotoviti pravilno tolmačenje, tako z jezikovnega kot kulturnega vidika.

Tolmač znakovnega jezika mora biti usposobljen za delo v pravnem okolju. To se lahko preveri v nacionalnem registru sodnih tolmačev države ali drugem podobnem nacionalnem sistemu kvalificiranih tolmačev.

 

Številne države v svoji zakonodaji določajo, da so gluhe, naglušne in gluhoslepe osebe, ki uporabljajo znakovni jezik, upravičene do poklicnega in kvalificiranega tolmačenja znakovnega jezika v kazenskih zadevah. Poleg tega Direktiva 2010/64/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 določa skupna minimalna pravila za države Evropske unije v zvezi s pravico do tolmačenja in prevajanja v kazenskih postopkih in postopkih za izvrševanje evropskega naloga.

V okviru projekta JUSTISIGNS[1], ki ga financira Evropska komisija, je navedeno:

pri uporabi zakonov uporabljamo modele socialne politike, poznavanje kulture in morale, predpostavke o uporabi skupnega jezika in uporabi pravnih precedensov. Te predpostavke ne delujejo, kadar so v pravno okolje vključene gluhe osebe. Če torej domnevamo, da gluhe osebe dostopajo do pravnega sistema na enak način in izkusijo enake rezultate kot osebe, ki slišijo (tj. negluhe osebe), je vprašljiva trditev, da bo pravosodje zagotovilo varstvo pravic posameznika.

JUSTISIGNS priznava posebne razloge za to težavo:
pomanjkanje ali omejen status znakovnih jezikov, kar gluhim osebam preprečuje dostop do informacij v vseh fazah pravnega postopka;
v pravnih okoljih ni dovolj razumevanja za omejitve, ki jih zahteva proces tolmačenja med katerima koli jezikoma, pri delu med govorjenim (slišnim-verbalnim) in znakovnim (vizualnim-prostorskim) jezikom nastajajo dodatne težave;
pomanjkljiva ozaveščenost (med pravnimi strokovnjaki) o izobrazbenem in kulturnem ozadju gluhih oseb, ki povzroča težave v pravnih okoljih.

Zato je treba v pravnih okoljih zagotoviti usposobljene tolmače jezikovnega jezika.

Dodatne informacije v zvezi s konferenčnim tolmačenjem znakovnega jezika  in tolmačenjem znakovnega jezika v javnih službah.

 

[1] www.justisigns.eu Projekt za opredelitev kompetenc za tolmačenje znakovnega jezika v pravnih okoljih in zagotavljanje usposabljanja za kvalificirane tolmače znakovnega jezika (in tolmače, ki se še usposabljajo) na tem področju.